Prigode "malega" Piketa

Time to say goodbye!

2011-10-22T11:36:00.000-07:00

P. mi je dala čudovito idejo o novem blogu. Na začetku me ideja nekako ni prepričala, zvečer pa nisem mogla zaspati, ker je bila glava polna idej.
Kar hočem povedati je, da Pike zaključuje svoje "prigode" in se podaja v vode, kjer se počuti kot pujsek pri koritu :)

Torej nič več jamranja z moje strani lahko mi pa sledite v filmsko-glasbeni svet na Extra, Extra! Read All About It!

Hvala za branje mojih nočnih blodenj!

See you on the other side!

Barbzor!

Being alone is like art

2011-06-18T04:06:00.000-07:00

The first year:
There's an empty leaf in front of you. You can paint it with any colors you like, you can choose the style you prefer, you can do anything!

The second year:
You really start enjoying the colors you chose. Paint everything red, yellow, green! It's pure pleasure.

The third year:
You take two steps back to really see the picture. Damn! There's just to much red. And I don't even like red that much. It doesnt fulfill the painting. It's just a consolation.

The fourth year:
You're still looking at the painting, wondering what happend to it. What changed. You really want to add a few new colors and you even try. But nothing really sticks. Nothing fits.

The fifth year:
You're just so sick of the fucking colors. But there's this tiny beacon of hope that maybe one day you're gonna make a perfect painting for yourself.

The sixth year:
Fuck painting! I'm gonna be a cook!

Neprestani samotni večeri

2011-06-04T15:45:00.000-07:00

Gibanje prstov po tipkovnici vodi glasba in neprestani tok misli. Na levi strani kozarec napoljen z mojo naljubšo pijačo, na levi počasi dogoreva cigaret. Prsti plešejo.
Spontanost vodi najin odnos. Last minute dogovarjanje za najino skupno druženje. Preživljava lepe večere v družbi meni ali tebi ljubih ljudi. Med enimi in drugimi se peljeva od kraja do kraja. Ponavadi ob spremljavi glasbe. Danes je bil eden takih večerov. Edina težava, ki kar rine na plano je, da v teh skupnih trenutih si ti z mislimi pri njej, jaz pa pri tebi. To je edina točka v kateri se ne najdeva, čeprav imava toliko skupnih stvari, skupnih pogledov, ki pričarajo največji nasmeh na najinih obrazih. Ne želim si metuljčkov v trebuhu, ne želim si flirtanja. Želim si prihodnosti s teboj. Od zadnjega konkretnega snidenja je minilo mnogo let. Oba sva odrasla, dozorela v tem času. Veva kaj si želiva in želiva si istih stvari. To je tisto glavno, to je tisto kar naju še vedno naredi naju!
Stojim pred tabo, popolnoma gola. Poznaš vse moje dobre in slabe lastnosti, a ne zbežiš. Vztrajaš. Nekaj te vleče in nekaj mene vleče. Želim si, da bi skupaj odkrivala kaj to je. Spoznala sem veliko novih ljudi, a nihče me ni tako prevzel kot me še vedno prevzemaš ti.
Če ne drugega hočem sporočiti, kako čudovit človek si. Že moja slika tebe iz preteklosti je bila popolna, a tokrat si to le še nadgradil. Upanje umre zadnje in verjamem, da bom nekoč ugotovila kam me pot s teboj vodi. Lahko v čudovito prihodnost, kjer drug drugemu stojiva ob strani in se ljubiva. Lahko v prihodnost, kjer drug drugemu stojiva ob strani in se imava rada, kot prijatelja. Pripravljena sem na katerkoli verzijo, samo da te ne izgubim. Ne še enkrat...
Dovolj imam družbe kozarca in minljivega cigareta. Želim si da bi za menoj stal ti.

Can I?

2011-04-13T02:56:00.000-07:00

Just go crazy a little bit? Just for a few days? Oh come on, what harm can it do?
Can I just tell the whole world to shut up? Just for a few days...

Mengeš

2011-02-24T10:44:00.000-08:00

V nedeljo bo že 3 tedne odkar domujem na svojem. Kot po navadi je čas najboljše zdravilo za kakršna koli obolenja. Stanovanjce je fletno, dovolj veliko, ima balkonček s čudovitim razgledom.
Edino kar manjka je domačnost. Nisem ga še posvojila in se zaenkrat počutim, kot da živim v apartmaju. Kuha mi gre kar v redu, finančno bom tudi zmogla, vendar so to samo neka gola dejstva. Rada bi kaj čutila, rada bi pripela vesele trenutke na to precej veliko spremembo. Ampak kot sem že zgoraj omenila je zato najbrž potreben čas... Mogoče več kot tri tedne, mesec, dva.. Bomo videli. Vsak dan sproti.

To my Lady M.

2011-01-08T19:38:00.000-08:00

I hear the song on the dance floor
or on the radio
and I can see us asking for more.
We try to bring memories back
which are slowly losing themselves in the past.

We've been through a lot
and only we know what we've got.

I love the special bond between us,
and I really hope it never tears apart.
I can't describe what that three months meant to me,
and how you changed me.

You made me a better person,
you made me feel good about myself
and I am eternally greatful for that
'cause no one else could understand
that I love you more than life itself.

Oh življenje

2010-12-01T13:05:00.000-08:00

Ostalo nama je še 17 dni. Pol leta sva planirali kaj bova počeli, si poskušali predstavljati, kakšno bo stanovanje, koliko in kakšne ljudi bova spoznali. Odhod od doma je bil težak, vendar odhod iz Ostrave ravno tako ne bo prijeten. Človek se navadi in kmalu nove, neznane stvari postanejo domače. Pogrešala bom pogled skozi okno na zasneženo cesto, par drevesc, avtobuse, ki vedno pridejo točno. Pogrešala bom ljudi, vzdušje in toplino, ki sva si jo z M. tukaj ustvarili. Težko je verjeti, da me eno leto nazaj izmenjava sploh ni zanimala.
Nedojemljivo je, da so minili že skoraj trije meseci. Čas res je krivičen.
Odhoda domov se veselim, čaka me ogromno novih stvari, a te trije meseci mi bodo za vedno ostali v spominu. Vedno, ko se bom spomnila za nazaj, bom nosila nasmeh na ustnicah.

Starši

2010-11-02T19:10:00.000-07:00

Vau kakšen fenomen!
Če sem o tem že pisala se opravičujem za ponavljanje, ampak moje dva si zaslužita svojo posebno objavo.
V zadnjih letih smo se precej zbližali. Bolj kot sem si kadarkoli predstavljala. Mogoče se sliši banalno in "zlajnano", ampak ni ga boljšega prijatelja. Z njima si delim vse kar mi je najbolj pomembno v življenju. To niti ni čudno, saj sta me več ali manj ona dva teh stvari priučila. Najbolj sem jima hvaležna, da sta mi odprla oči za vse kar je lepega na tem svetu, da opazim in hrepenim po dobrih stvareh in poskušam zavreči slabe.
Nisem si znala predstavljati kako bomo vsak posebaj doživljali moj odhod. V 23ih letih smo bili en mesec najdlje narazen. Ko je prišlo jutro odhoda se mi je uspelo veseliti in prepustiti pričakovanju, do trenutka ko je oči prišel v sobo me objel in se poslovil. Mami je ostala z menoj dokler me črn Peugeot ni odpeljal v neznano. Za nekatere mogoče pretirano, ampak zdelo se mi je kot, da bo minila cela večnost do takrat, ko si bomo zopet zrli iz oči v oči.
Poskušala sem si predstavljati, kako se starši soočajo z odhodom otroka iz njihovega življenja. Toliko let skupnega veselja, spominov, skrbi, včasih jeze, žalosti se v enem samem zelo kratkem trenutku konča. Za starša, po mojem mnenju ni hujšega. Nikoli pa si nisem predstavljala, da bom isto doživljala jaz, kot otrok. Kot, da bi mi prilepili umetna, slabo zasnova krila na hrbet in me brcnili iz gnezda. Po eni strani si želiš novih stvari, ustvariti novo življenje. Vendar je doma preveč varno in udobno in ta želja hitro mine.
Domov prihajam pred božičem. In letošnje praznovanje bo točno tako, kot vsako leto. Ob misli na to me prevzame taka sreča, ki jo do sedaj še nisem občutila. Praznovanje bo enako, vendar bo moje dojemanje le-tega popolnoma drugačno. Prevzeto z zadovoljstvom, pristno ljubeznijo, ki jo dobiš samo od domačih, mogoče bolj odraslo.
Največ kar bom potegnila iz izmenjave, da smo počasi in nežno začeli trgati vezi, ki so nas pretesno držale skupaj. Januarja se selim na svoje. Z malo bolj trdnimi krili grem odkrivat življenje, ki bi se slej kot prej zgodilo. Vendar si nisem mislila, da bo prišlo tako kmalu. Težko je sprejeti, da življenje teče šprint in se ne ozira ali mu slediš ali ne.

Nočne misli

2010-11-02T18:59:00.000-07:00

Ura je 2:59. Že kar nekaj časa imam tukaj težave s spanjem. Parkrat v teh skoraj dveh mesecih smo ostali dalj časa pokonci in očitno se je moj bio ritem temu prilagodil. Ni mi všeč, ker ne moram zaspati pred četrto ali peto zjutraj in potem seveda ne vstajam ob devetih. Toplo mleko ali kakavček ne pomagata, štetje ovac me prehitro zmede, zmanjkalo mi je tem za sanjarjenje, nimam se kaj za živcirat. Zato mi misli preskakujejo sem in tja in iščejo svoje mesto, dokler se jih ne usmilim in jih zapišem.
Po navadi sem prelena, da bi se skobacala iz postelje, danes pa so me nemirni prsti premagali, kar boste lahko prebrali v naslednji objavi.

Upam, da tisti, ki me berete sladko spite v svojih domačih posteljah.

Češka

2010-10-20T11:44:00.001-07:00

Nikakor mi ne uspe napisati konkretnega poročila. Sva v redu, je zabavno, zanimivo, pestro, na trenutke domotožje "kicks in", čas mineva kot bi tekmoval sam s seboj.
Manjka mi pisateljska žilica, da bi bolj temeljito opisala, tako da za enkrat je to to.
Žal...

Samski? Pa kaj!

2010-09-03T16:49:00.000-07:00

Kar zmrazi me, ko vidim taksen naslov v revijah in internetnih clankih. Z nikomur se ni potrebno obremenjevati, nikomur zagovarjati, nihce ti ne "tezi", delas kar ti srce pozeli itd. itd. Mi lahko poveste kdaj je definicija odnosa med dvema clovekoma postala obremenjenost in tezenje?! Pa lepo vas prosim. Ni lepsega kot harmonija, ki jo ustvarita dva cloveka. Po tolikih letih samskega zivljenja bi clovek mislil, da bi se navadil, a na trenutke mi srce objame tezka bodeca zica, ki se vedno mocneje oza in stiska in stiska. Levo roko polozim na prsi in niti srcnega utripa ne cutim vec. Vse kar je ostalo je bolecina, ki se izlije s solzami. Ne samo um, ze telo se trese od zelje in hrepenenja po blizini moskega. Je res vse to ze zdavnaj shlapelo, sem staromodna? Res me pocasi groza obdaja, saj si ne znam predstavljati zivljena brez tega. Res si ne in si tudi nocem!

14 dni

2010-08-26T11:15:00.000-07:00

Vau dejansko odhajam. Do danes nisem imela občutka, da resno grem. Vem, da je "samo" štiri mesece, ampak občutki so končno prišli do zavesti. Malo strahu primešanega vznemirjenosti in dobro začinjeno z žalostjo. Ob doživljanju vsega tega si niti ne znam predstavljati kaj se je moji P. motalo po glavi, ko je prvič odhajala v London. In to pri 18. letih in sama. V neznano.
Pogrešala bom pogled na našo ulico, ko prihajam domov iz domžalske strani. Pogrešala bom nepopravljivo grbino na začetku ulice, ki ti vedno pove:" Horuk! Spet si doma!" Pogrešala bom šunder na ulici, lenobni zamah roke v pozdrav naše Tete M., še celo otročje vriskanje pod balkonom:). Pogrešala bom moje račke in peščico ljudi, ki so mi res blizu.
Grem v neznane kraje, med neznane ljudi naproti dogodivščinam, ki bodo v meni pustile tisoč in en spomin.
Spoznala bom ogromno novih ljudi, doživela marsikatero stvar, pridobila kakšno izkušnjo, a ko bom čez 134 dni zopet zapeljala čez grbino bom nosila velik nasmeh in ogromno prigod za vedno ohranjenih v spominu.

Confessions of an addict

2010-08-06T12:36:00.000-07:00

On January the third I made a decision. It was a good one. And I sticked to it for 5 months.
The sixth month was not that bad, I was still able to control myself. Even if I broke the promise, I made to myself for a day, I got back on my feet the next day. I didn't brake often. Usually when a special occasion occured. But I was ok the next day. There was always the next day.
I'm afraid I'm falling again. I don't wanna be there again, but it's coming towards me like an unstoppable train. I can see it hitting right in my face. And I'm trying to stop it so hard it hurts. But I can't. My lack of discipline and will is the train's fuel.
I don't know where it all went. I need that decision I made to grow inside me again. There's just nothing to water it, to make it grow like it used to. I lost my next day.

I wanted to tell you the clearer version of what I'm feeling right now. But when I laid my fingers on the keyboard something else came out. It doesn't matter really. All I can say is I envy people who never have to burden themselves with something as common as food.

My happy place

2010-07-05T15:38:00.000-07:00

Write write write! You must write something. Your head is to full to leave it that way. Thoughts must transform themselves into little black letters on the screen otherwise you won't be able to fall asleep. 'Cause you're happy, you're confused, you're looking forward to tomorow, looking forward to live your life and somehow you're stuck in your own head. Like little black stickman your thoughts are jumping up and down, begging you to set them free. Just let your fingers run through the keyboard and see what happens. Don't worry what people might think, you have to write something, so just write. It's all about you not them. It just feels so good. It's hard to describe but I must do this, I must write even though senseless sentences appear. I just have to get them there, HAVE to have them. It's like a strong urge! Like when you're really thirsty, you don't care about anything else but that glass of cold water. So here it is. My nothingness and my all. This is what I NEED to do even though it doesn't have any real meaning.

This is it, this is me. Black letters on the white screen. That's all I ever want to be. I want to hide between those beautifly shaped sentences and stay there forever. It's where I'm home and safe.

Še en potovalni podvig

2010-05-25T14:52:00.000-07:00

Glej ga zlomka kam se je naša Barbara prijavila. Na študijsko izmenjavo. Kdo bi si mislil. Vsaj jaz ne. Rada kam grem, ampak na izmenjavo pa res nisem nikoli pomislila. Dokler mi ni moja sošolkica Lady M. predstavila ideje o pisanju diplome nekje v tujini. Seveda se je začelo z raznim fantaziranjem kakšno stanovanje bova imeli, koga bova spoznali, katera bo zjutraj vaflje pekla itd itd.. No iz heca sva prešle v realnost. Stopile sva do našega "koordinatorja" in malo povprašale kako zadevice stojijo. Par stvari razloži, sledil je pogovor s starši in nato je padla odločitev. Greva!
Prva izbira je bila Nizozemska. Še najbolj pestra (hihihi) in zanimiva. Nakar nama koordinatorka iz fakultete, kamor sva imele namen iti sporoči, da pri njih redko študentje opravljajo del diplome in naj raje ne hodiva. Sledilo je veliko dretja po telefonu, obupa in žalosti ob misli, da nama je onemogočeno potovanje, ki sva ga imele že popolnoma sfantaziranega :). Greva spet do našega "koordinatorja" in ga obupano sprašujeva kaj nama je storiti. Malo skomigne z rameni in reče, da se da vse zmenit. Vprašali sva, če je možnost, da zamenjava destinacijo in seveda modro pritrdi. Izbrali sva Češko.
Long story short, poslali sva aplikacije, vsaka je dobila svoj naslov diplomske naloge, ter mentorja na Češkem, poslali sva maile za stanovanja, v glavnem vse je urejeno!
Odhajava 10. septembra za tri mesece, se pa zna zgoditi, da ostaneva za novo leto še gor.

Tako, da HIHIHI malo se mi smeji! :)

Lahko marsikaj

2010-05-25T14:18:00.000-07:00

Lahko si žalosten, lahko se veseliš življenja, lahko vidiš tisoče in tisoče plesalcev, ki lebdijo tik nad tlemi v svoji zamaknjenosti prenašajo glasbo skozi svoja telesa, lahko brez besed samo poslušaš, lahko se ljubiš, če le pustiš, da te pesem prevzame.

www.youtube.com/watch?v=a83mWkS7YfY

Blurred up

2010-04-15T05:18:00.001-07:00

Zakaj se je tako lahko spustiti v melanholijo, naveličanje, osamljenost, se izolirati od življenja in ljudi? Se zapreti v varno sobico in poskušati odmisliti vse in upati, da bo čas čim prej minil? Mi bo nekega dne žal, da nisem izkoristila vsakega trenutka? Kdo sploh živi na ta način, v smislu carpe diem? Zavestno izberem luknjo v kateri so stene narejene iz negativnih misli. Kaj imam od tega? Mi manjka pozornosti in si želim, da me ljudje sprašujejo, če sem v redu? Vendar, ko pride do tega vprašanja vedno prikimam, ker nimam moči za odgovarjanje oziroma se sprašujem zakaj bi nekoga to sploh zanimalo.
Preveč razmišljam. Izolirati bi se morala od same sebe. Lahko bi si načrtovala dan in poskrbela, da se tega urnika držim. Tako pa si sama ustvarim čas za svoja potapljanja v nesmisle.
Tako mi mine cel teden brez da bi naredila kaj koristnega. Seveda je vreme temu primerno in hitro najdem še en razlog, da opravičim svoje vedenje. Trpim jaz, trpijo ljudje okrog mene, ker verjamem, da ni zabavno gledat človeka, ki vedno vleče svoj nos po tleh.
In glej ga zlomka. Kaj se zgodi nato? Nekaj najbolj preprostega, osnovnega in naravnega. Posije sonce. Segreje zemljo, segreje mene in moje "strašno trpeče" srce. Pa daj lepo te prosim. Vsi razlogi in zakaji kar naenkrat postanejo še bolj nesmiselni. Je bilo vredno izgubiti ves ta čas? Ta trenutek, zagotovo ne.
Bom ob naslednjem negativnem razmišljanju prebrala ta blog, si sama ustvarila sonce v sebi in z nasmejanim obrazom stopila v dan? Dvomim...

Jutra

2010-02-21T10:20:00.001-08:00

Po končanem branju knjige se je ulegla na levi bok. Položaj v katerem je vedno začela svoje potovanje v spanec. Ravno prav udoben, vendar ne popolnoma sproščen, saj je v teh parih minutah vedno premlevala svoje misli in vtise o minulem dnevu. Vedela je, da Njega še par uric ne bo domov, ker se je gledanje olimpijskih iger vedno zavleklo pozno v noč. A ta misel je ni vznemirjala. Zjutraj, ko se bo zbudila bo ležal poleg nje. S to mislijo se lenobno prevali na trebuh, pokrči desno nogo in utone v spanec.
V sobo počasi kapljajo prvi sončni žarki. Težko pričakovana pomlad bo "nedeljsko" nedeljo spremenila v čudovit dan. Začuda se je predramila na desnem boku. V polsnu se je komaj zavedala svojega golega telesa, ki je bilo le do bokov pokrito s komaj zaznavno rjuho. Za svojim hrbtom je začutila Njegovo prisotnost. Ni vedela kdaj je prišel domov. Razmišljala je, da bi vstala, pripravila zajtrk ter skuhala kavo. Ravno, ko je to hotela uresničiti je na svojem gležnju začutila Njegovo dlan. Počasi in z občutkom, v katerem je bilo vpeto vse kar sta onadva bila, je drsel proti njenim stegnom, malo postal na njenih bokih in ravno v trenutku, ko jo je želel prižeti k sebi, se ni mogla več upirati in z grozno željo po Njem se je obrnila, z levo roko pa počasi zajadrala po zraku.
Roka je pristala na kupu knjig in mrzli žimnici. Prazno je strmela v steno, ko jo je začelo oblivati to spoznanje. V mislih je poskušala identificirati čustva, ki so jo prevevala. Z rahlim, ironičnim nasmeškom je gotovila, da ne čuti nič. Taka so bila njena jutra že kar nekaj časa (štiri leta, če smo natančni). Vedela je, da je nekoč nekaj obstajalo. Začuda se je s težavo spomnila kako je bilo tisto, ki se sedaj zdelo nezemljsko, čutiti.
Usedla se je na rob postelje, si pomanila oči ter odkorakala v kuhinjo na svoj jutranji zeleni čaj.

The Best Party In Town

2009-11-07T13:59:00.000-08:00

Čas: Sobota, 7. november, 21:00
Lokacija: Balkon
Vstopnina: Je ni
Dress Code: Trenirka in dobro počutje
Zvrst glasbe: Po mojem okusu
DJ: Me, myself and I

Preden pomislite, da se mi je čisto zmešal, naj razložim, da se je vse skupaj začelo zelo spontano. Premamil me je dieselček, muska in moja viseča mreža na balkonu. Začelo sej je z nežnimi beati, ki pa so vedno hitreje preraščali v pravi "razutr na plesišču". Ker je človek v mreži gibalno zelo omejen, telo pa je hrepenelo po miganju, sem se preselila na moj osebni "dancefloor". Sploh ne znam opisat kako svobodnega se človek počuti:
1. Nobenih nepotrebnih motečih osebkov
2. Razgled na megličasta polja in rahel lunin sijaj
3. Zastonj pijača
4. Nobene vrste v WCjih
5. Nobenih sosedov ni motil hrup
6. Da o pravi muski sploh ne govorim

Vseeno pa moram priznat, da sem malo presenečena sama nad sabo. V dobrem pomenu besede. I felt like dacing and I did. Why complicate things. Like Lady GaGa would say: JUST DANCE!

P.S. V naprej se opravičujem vsem sovaščanom, ki so morebiti bili priča poskakujoči ženski na balkonu in niso vedeli kako bi si zadevo razložili.

(muahahaha bojna oprema)

Neznanec

2009-08-06T15:32:00.000-07:00

S počasno hojo, praznih misli ter z rahlim nasmeškom na obrazu si ogleduje Ljubljanico na njeni desni. Nekaj jo prisili, da pogled usmeri predse. Njune oči se srečajo. Za trenutek. Nežne poteze obraza dopolnjujejo dolgi kostanjevi lasje. Mehki. Kot da možgani niso čisto doumeli te slike oba odvrneta pogled. Trije počasni koraki, nato se ona sunkovito obrne. Isto stori on. Strmita si v oči, nekaj ju povezuje pa ne vesta točno kaj. Pogled traja in traja, noge pa hodijo v svojo smer. Vdihne in nadaljuje pot. Prosi za samo še en pogled nanj in se v pričakovanju še zadnjič obrne. On je še vedno tam in jo gleda. Nato pa s širokim nasmeškom in podivjanim bitjem srca vsak oddide svojo pot.

Poletne zaobljube

2009-08-05T12:48:00.000-07:00

1. Nobenega jamranja

Vse je bilo moja izbira. Sama sem izbrala delo med tednom, prav tako delo med vikendi. Sama sem izbrala ta študij, sama sem odgovorna za posledice. Vse so bile moje odločitve. Zatorej mi ne bi smelo biti nič v breme. Iz vsake stvari lahko potegnem najmanj eno pozitivno stvar. Zato se odločam, da bom jamranje in pritoževanje zmanjšala na minimum. Ne pomaga ne meni, sploh pa ne ljudem okoli mene, saj se mi zdi, da je to skrajno neprivlačno.

2. Imeti sebe rad

Zelo zlajnana zadeva, a zame še vedno najtežja. Par tednov nazaj sem ugotovila, da lahko zelo hitro najdem neko stvar na sebi zaradi katere lahko SAMA SEBE! potlačim v drek (kot, da ne obstajajo drugi ljudje za to). Oblilo me je "razodetje" da to je pa res nekaj najbolj neumnega kar človek lahko naredi oz. si misli. Zavedam se svojih slabosti, delala pa bom na tem, da se bom prekleto dobro zavedala svojih dobrih lastnosti, ki jih ni malo!

3. Uživanje s samim seboj

Zaljubim se lahko v ljudi, solzo mi lahko obriše prijatelj, varnost mi lahko zagotavlja družina, srečna sem z ljudmi, ki me obkrožajo. Naučiti se uživati v tem kar imam, ne obžalovati za tistim kar nimam.

Pogumno in s pokončno glavo stopam v vsak dan posebej. V glavi imam opomnik, da me opozori ko se pojavi znak, ki nasprotuje zgoraj napisanem, ter ga poskušam čim hitreje razbliniti.

Wanted (whoever)

2009-04-23T13:46:00.000-07:00

Išče se skupek črk, navadno se pojavljajo v obliki besed te pa se pogosto skrijejo v stavke. Če jih srečate jih obvestite, da jih potrebujem in vprašajte, če so kje na svoji poti naletele na navdih, ki je ponavadi odgovoren za to, da mi prsti zaplešejo po tipkovnici in da misli dobijo neko obliko.
Trenutno plavam nekje med zemljo in nebesi oziroma sanjami. Sem pod (pre)močnim vplivom Jasona Mraza, ki je v meni vzbudil občutke, ki so se skozi zadnja tri leta uspešno skrivala nekje pod kovtrom moje zavesti. Očitno jih je močno pretresel mraz (ha), da so se ovile v plast otopelosti. Dokler jih ni nekaj tednov nazaj prebudil ta mehki glas in podoba glasbenega genija, ki vso lepoto sveta zajame s tem, da odpre usta in se poigrava s kitaro.

Jutri imam pomemben dan, kar se mojega izobraževanja tiče, tako da kakšni figers crossed ne bodo odveč.

Pa lahko noč vsem lebdečim dušam tam zunaj.

Life is wonderful

2009-02-18T11:17:00.000-08:00

http://www.youtube.com/watch?v=7l74d1fmZbw

Potopis z zamikom

2008-12-18T04:54:00.000-08:00

Ne vem zakaj sem po tolikem času začela potovati z mislimi na letošnje poletje. Spominjam se stvari in občutkov, ki jih takrat sploh nisem zaznala. Nisem se zavedala pomena podrobnosti, ki se mi zdaj rišejo pred očmi.

Najprej je bila le fantazija, postopoma je postajala želja nato se je stopnjevala v hrepenenje. S Kajo sva udarili po mizi in se lotili priprav. Dnevi so minevali, pričakovanje je bilo nevzdržno. Končno nastopi večer pred odhodom in polotevati so se mi začeli čudni občutki, dvomi. Kar naenkrat je vso tisto navdušenje izginilo. Vzroka ne vem.
Starši naju odložijo na letališču, se objamemo, poslovimo. S Kajo se pogledava v smislu kaj pa zdaj? Najlažje naju je pustiti na letališču pa naj se znajdiva sami:) Pomen tega potovanja je bil ravno v tem.
Vkrcanje na letalo, vedno glasnejši ropot motorjev, prestrašeno pogledam Kajo in v svoji roki začutim rahel stisk njene, jo pogledam ter se poskušam sprostit. Pred nama 31 dni neznanega. Strah me ni bilo. Nekako ne veš kaj pričakovati, težko kaj predvidiš zato tudi ne veš kaj se bo prepletalo v tebi.

12 ur premetavanja in letanja po letališčih. V spominu mi je najbolj ostalo najino pojanje po tekočem traku sredi letališč, pretvarjanje, da sva lutke, slikanje in ogromno smeha. V kotičku najinih možganov pa zavedanje, da se spuščava v lepo izkušnjo, ki bo na koncu prinesla samo stvari.

Boston; vrstne hišice, sendvič z vevericami v parku, 4.julij, komad Letting The Cable Sleep v Majinem stanovanju po 6ih urah raziskovanja, čarobnost Harvarda, sprehod ob reki, stanje na mostu čez prazno avtocesto, po zraku se širi John Lenonova Imagine. Imagine!
"Odkritje" velikosti in ponudbe v trgovinah. Singing beach. Podrgneš z nogami in le-ta zapoje. To se seveda samo škrbine vsega kar sva doživeli.

New York; wtf?! Občutek, da si mravljica, ki hoče čimprej priditi na željeno destinacijo. Sosed g. Empire State Building. Hot dog na premikajočih se "stojnicah". Apple store! Irish pub z dobrim pivom! Cenjenost rednih strank (posledice: dokaj velika stopnja alkoholiziranosti:P). Neuspeli vstop v gay club. Young Folks. Ogromne vrste, ki te naučijo potrpežljivosti. Ogormno novih, po svoje zanimivih ljudi. 0,5L Red Bulla. Prvo pravo doživetje slik v Metropolitan Museum of Art. Gigantske kokice in kokakola v kinu. Srečanje Neila Haskel-a. Zavedanje pomena Statue of Liberty. Sugar rush v parku, knjige šoping!

Miami; Wow! Vročina. Mivka, mivka, mivka. Lifeguard tower-ji:) We'll share the Canadian Club sendwich please. Vsakič je bila večja porcija (redne stranke as I said). Moja kokakola z originalno nalepko (to najbolj pogrešam:P). Italijanska restavracija z Hotel Costes musko. Počitnice v pravem pomenu besede. Usodni večer: baggy kavbojke, bela mikica, rjava kapa: "Hey, what's up?" Spet veliko še bolj zanimivh ljudi. Santa Barbare v hostlu. Spoznanje what's love supposed to feel like. Poljubi na plaži obsijani z luno:) Rampagin'! CVS Pharmacy. No more Ceaser salad! Pitcher. Neuspeli poskus vdiranja v hotelski bazen. Vročina! Victoria Secret. Apple store, again:) Afnanje v trgovini s čevlji. "Moja" pijača.

Srce trgajoči dan za slovo... Najbolj žalostna pot do letališča in domov.

Kakorkoli, najlepša izkušnja ever! En velik hvala leti Kaji, saj me je ona prepričala in brcala v rit, ko je blo treba po Ljubljani letat po raznih "opravilih" ******
Takoj ko zadanem na lotu, grem nazaj in vprašanje, če se vrnem:)

Račka

2008-11-04T11:16:00.000-08:00

Nekateri ljudje pustijo pečat na tebi za vedno. Ne glede na to kje si, kaj delaš, jih ne vidiš celo večnost, vedno jih nosiš s seboj. Se spomniš na njih, ko slišiš Eagelsov Hotel California na radiu. Ljubezen ni prijateljska niti intimna. Je nekaj posebnega. Imam eno tako osebo in želim si da bi lahko stopila na najvišjo goro in z vsem veseljem in žalostjo zakričala:"Rada te imam!" Nihče mi ne pomeni toliko kot ti. Vsakič ko te vidim mi srce rahlo poskoči, na ustnice se mi prikrade majhen nagajiv nasmešek poln spominov in v trenutku me spraviš v dobro voljo. In ker sem človek si spet želim stisnit v tvoj objem in začutit tvojo energijo, ki jo moje telo tako pogreša. Kljub vsemu sem vesela in hvaležna, da si me za nekaj časa spustil v svoj svet.

Stojim na vrhu sveta in kričim: "Rada te imam! Pogrešam te!"

Kako nastane solza

2008-10-01T11:44:00.000-07:00

Ste že kdaj opazovali kako nastane solza? Ne mislim biološke razlage.
Z lepim makeupom obrobljenje izrazite oči postanejo vodene, za odtenek bolj rdeče. Gledajo same sebe v ogledalu in čakajo, da jo bo odplaknilo. Čakajo in čakajo, dihanje se pospeši, ustnice se zvijejo v čudno grimaso, solza in vse kar je v njej pa še vedno visi v kotičku očesa. Pride tisti zelo kratek trenutek, mežik in že jo odnese po strmem licu navzdol. Vmes se upočasni, razmišlja ali bi si mogoče premislila. Si ne. Meni nič, tebi nič steče naprej, na koncu brade zopet okleva nato pa pade v praznino in se raztrešči na tleh. Tako kot večina stvari v življenju mine hitro, vendar po navadi še vedno boleče.

Let me talk about it

2008-09-27T02:42:00.000-07:00

Občutek imam, kot da sem zgubila pisalno žilico. Vsak dan se spomnim na blog, na hitro preletim v mislih, kaj bi blo vredno pisanja pa nekako nič ne najdem. Imam v mislih T., ampak so ta čustva premočna, da bi jih bilo moč opisati. Lotila sva se misije za katero jaz nikol v življenju ne bi rekla, da mi bo uspela. Vedno ko sem opazovala M. in C. sem si govorila joj zveze na daljavo nikoli ne bi mogla imet. Zaračenega kruha se največ poje:) Ker točno to zdaj počneva, z dneva v dan premagujeva ogromno razdaljo med nama, v upanju, da bova nekoč našla skupno mesto pod soncem. Čeprov se počutim že fucking osamljeno, I won't let go that fast. Verjamem v vaju, ker drugače ne more bit...

Back to reality I guess

2008-08-26T02:58:00.000-07:00

Nazaj sem že kr neki časa, ampak se kr nism mogla spravt pisat...
Se trudm povzet celotno potovanje pa mi kr ne gre. Preveč je stvari, da bi vrgla vse v eno besedo. Blo je vse od zanimivega, razburljivega, zabavnega, norega do žalostnega ko je šlo proti koncu. Za cherry on top sem se v Miamiju spet "spomnila" kako je biti zaljubljen. Res zaljubljen. Ko ne moreš razmišljat, ko ti nasmešek ne izgine iz obraza in pekoč občutek solznih oči ko ga ni zraven. Vse je blo tako kot sem si vedno predstavljala, da bo, ampak sem nehala verjeti v obstoj le-tega.
Pot domov je bila grozna. Našla sem tisto kar sem dolgo časa iskala pa sem prehitr "izgubila". Sva se parkrat še slišala, trenutno je brez telefona, razdalja je le prevelika... Sem pa hvaležna, da sem ljubezen spet doživela.

Kar sem znova "odkrila" je, da se najlepše stvari zgodijo, ko jih ne pričakuješ!

Miami

2008-07-25T10:45:00.000-07:00

Hvala bogu za apple-ove stacune, da clovk loh na net pride.

U glavnm, koncno lahko recm wooow¡ (klicaj je okol obrnen, ker tle spanci prevladujejo)

Kilometrska lepa plaza, v blizini pa nesteto lokalckov z noro dobro musko. Morsko vzdusje v pravem pomenu besede.

Sobe v hostlu so ful bl boge k v new yorku, ampak mamo pa biljard mizo pa svoj lokalcek. Tko da se da prezvet.:) Je pa pasjeeee vroce¡ Nadlezna vlazna vrocina. na plazo dons se nisva sle, ker sva mal dl spale in je sonce cist prehud se zdele.

Na kratko je to to. Se vedno komi cakam da pridem domov :)

New York City Part 2

2008-07-18T19:37:00.000-07:00

Samo hitro porocanje... NY mi je kr prirastu k srcu. Je ne kp enih stvari za vidt in pocet. Ucer sva sle gledat musical Altar Boyz v kateri je plesal Neil Haskel!! (vi laiki ga njabrz ne poznate, je plesalc iz so you think you can dance). Ko sva hodile dam od predstave sva ga srecale na ulc in valda rekle za fotko! Tko da ze mava eno celebrity photo! HA! >p

Ogledovanje znamenitosti mi gre za kr mal na zivce, tko da komi cakam da se mal *sprostim* na plazah v Miamiju>)

Se slisimo!

New York City

2008-07-12T13:34:00.000-07:00

Hmmm... Crazy city dobesedno. Pot od postaje do hostla sva s Kajo prehodile v cisti tisini..
Poskusale sva zaobjet in dojet 1000 stvari, ki so se dogajale okoli naju. K^b vi vedl kok je to folka! >) (smajliji so cudni ker so tipkovnice tle blesove).
Hostel je zlo luskan, spanje z osmimi neznanci pa dokaj zanimivo in presenetljivo nemotece.
Impire State Building je najin sosed, ceprov sva dokaj razocarane nad njegovo ^visino^. Je kr precej bl mckn, k pa bi si clovk mislu..
Vidle sva tud ze Chrysler building (more impressive), Macy^s (fucking ne normalno ogromna stacuna z en kp enimi stvarmi, me ni glih navdusla..), Rockefellar center, en del Central parka (glih dons ma Bon Jovi tm koncert, sam da nisva vedle..itak>P ), Times Squre(moj najljubsi trenutno, tak sm si NYC predstavljala, poln luck in pestrega dogajanja) in en kp enih strasse kunstlerjev pa zanimivih ulc.. mava tud ze favourite place za zajtrk...njami!
Aja folk je pa presenetljivo zelo prijazen.. so kr prijetni ljudje, ce ne zaids v ksno bl ^crno^ ulco..

Tezko je vse povedat, ker mi bo pocas cajta zmankal za internet.. Pa vsem k sm obljubljala maile,
se morm opravict, ker mi pac ne bo znesl...

Mejte se lustn fajn! Sploh se ne zavedate na kok lusnem kraju zvimo.. Js ze kr mal komi cakam, da pridem domov!
Kisses!!****

Prihod

2008-07-05T14:37:00.000-07:00

Po 12ih urah cjazenja po letališčih in letalih nama je ratal brez večjih komplikacij prispet v Boston. Mele sva en kp enga jetlaga, ampak sva se zdj ze kr navadle.

Res mava luksuzno domovanje tle pr moji sestričnici, tko da ne vem kako bova pol v hostlih spale:) Amm Boston je zelo luškano mesto. Ni glih samo beton in visoke stavbe, ampak je precej v zelenju. Včeraj smo bli na "praznovanju" 4. julija, njihovega dneva državnosti. Imel so pol ure dolg ognjement ob glasbi. Gledalo pa ga je pol milijona ljudi. Domek mamo dokaj v mestu in smo celo popoldne gledal skozi okno, kako se horda ljudi kotali proti "dogajanju". Res je zanimiv vidt tok ogromn ljudi na kupu. Drugač je bla celotna zadeva zelooo ameriška. Ampak tud to je za doživet.

No danes smo šli pa na Harvardov campus in tud težko z besedami opišem kok je to velik. Ni velik, je OGROMN. Zelo prijeten hram učenosti, bi jaz temu rekla :D

Jeva zaenkrat še zlo dobr, ker nama Maja kuha in naju razvaja.

To bo zaenkrat vse, se še slišimo!

(kšna slikca kasnej mogoče)

Papa****

Odhod

2008-07-02T10:25:00.000-07:00

Prišel je prej kot bi si mislila..Stojim sred sobe, gledam v delno prazen ruzak in ne vem točno kaj nej sama s sabo. Iščem eno stvar, jo najdm, nekam položim, nasledn trenutek jo spet iščem. Vrtim se v krogu.Glava je polna praznine. Preveč misli se hoče podit po moji glavi, zato so rajš pobegnle in me pustile samo. Zanimiv občutek. Upam, da bo vse to minil ko se bom usedla na letalo.

Aja za tiste k pa še ne veste:

Men je všeč, za vas mi je pa vseen..

2 leti

2008-06-07T05:47:00.001-07:00

Moj blog bo čez 14 dni praznoval 2 leti. Ravno danes sem šla skozi vse poste, ki sem jih napisala. Lahko rečem, da sem v teh dveh letih doživela kar nekaj stvari, ki so mi odnose med ljudmi pokazale v precej bolj jasni luči. In mislim, da sem se utrdila, dobila sem trdo kožo. Postavila sem nek ščit okoli sebe, ki včasih malo spušča, ampak mi uspe kar hitro zaflikat. Slaba stran tega je, da sem za kanček preveč ravnodušna, naveličana, melanhonična, sprijaznjena. Izgubila sem zaupanje in vero v ljudi, lepe odnose, ljubezen. But that's a sacrifice I was willing to make, I guess. S prihodnostjo se ukvarjam ravno toliko kot je treba. Ne zrem naprej z upanjem v očeh, ampak z vdanostjo. Samo plujem, se borim z brzicami, in uživam v počasnem toku.

Gresta dve blondinki v Ameriko..

2008-06-06T07:38:00.000-07:00

... in hočta kupit letalsko karto iz New Yorka v Miami. Po priporočilu obiščeta neko stran, na kateri ponujajo dost pocen letalske karte. Ko končno pogruntata kateri dan morta letet iz New Yorka v Miami mal klikata in razmišlata al vzet karto za 104$ pa se dvakrat prestopt, al za 119$ pa sta v dveh urcah v Miamiju.V redu sta pripravljeni odštet par dolarjev več za bolj "udoben" let. Ok gremo naprej, kjer pride končna cena 259$ za obe karti. Mal gledata pa računata, da 119 + 119 glih ni 259$. Aha! Opazita na koncu zaračunan davek.Ok nej jim bo. Karte je treba plačat in ker zaenkrat še nobena nima ne Vise ne MasterCarda, pokličeta na pomoč očeta. Oče da kartico bo že ena od blondink vrnila denar. Torej plačilo s kartico poteka gladko. Zdaj pa je treba zračunat kok evrov je treba očetu vrnit, ker je (naturlich) plačal "v dolarjih". OK, vzameta v roke kalkulator, pogledata na stran banke kok je zdj dolar in začneta računat. Tip, tip, je enako.... 400€! Wow mal vlik za dve karti, pa za relativno kratek let. Mal jima je žal, ker nista še mal po internetu pobrskale ampak dobr.. se zgodi. Bomo pač mal več dal za karto.
Nakar danes ta pametnejša(dejansko:)) blondinka pokliče ta drugo pa ji reče:
"Ej stara, kako sva dale midve več evrov za karto kokr je pa v dolarjih?! Sej je dolar manj vreden od evra?!."
Ta druga je zmedena: "Ja a morva množit al delit?"
Ta pametna vztraja:" Ja množit morva!"
Ok vse še enkrat zmnožimo in ena zatul:" Ja 400€ pride hudiča! Kako je zdj to?"
Tišina na drugi strani "žice".
"Kwa pa če deliva?"
"Ok probiva." Sliši se škrtanje možganov.
Ta druga zavpije:" Stara to je pol 166€ za obe karti! A pa morva zihr delit?! Očiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...?!"
Mož matematike razloži kako stvari stojijo.Kar pomeni, da sta dve karti 166€.
In blondinki se ponosno nasmehneta kako sta pocen čez pršle:D

P.S.:Ne sprašujete se kako bova prežvele prihajajoči mesec. Neumnim je sreča namenjena!(očitno:D)
Od zdej naprej ne trdim več, da imam svetlo rjave lase:D

Debele platnice in velike črke na belem papirju

2008-05-12T08:40:00.000-07:00

Začela sem s kriminalkami. Bile so dokaj preproste, niso zahtevale pretiranega razmišljanja, poglabljanja.. V srednji šoli sem po mojem prvič v roke vzela "zahtevnejšo" knjigo. Domača branja. Večina jih preprosto ni brala. Jaz pa sem šele takrat odkrila pravi pomen knjige. Kriminalke so mi ostale zgolj za hitro razvedrilo in odklop možganov.

Trenutno berem Evalda Flisarja, Čarovnikov vajenec. Je precej filozofska, ampak mi je všeč ker zna življenske stvari povedat v enem samem stavku.

"Kaj pravzaprav iščeš?" je nenadoma vprašal Jogananda, ki sploh ni spal.
"Celovitost," sem odvrnil brez obotavljanja, "občutek enosti s sabo in s svojo izkušnjo sveta."
"Otroštvo?"
"Mogoče. Ne zaradi možnosti, ki so takrat še bile pred mano, ampak zaradi neomajne otroške vere, da je svet prostor čudežev in da je življenje brezkončno morje navdušenja."

Priporočam...

2008-04-23T09:31:00.000-07:00

"Nihče ne mara samote, ampak ne iščem
prijateljstev za vsako ceno. Tako
početje vodi le do razočaranj."

( Haruki Murakami, Norveški gozd)

Hahahahahahahah

2008-04-03T05:41:00.000-07:00

Hahahahahahahahhahahahahahahahaha
hahahahahahahahahahahahahahahhaha
ahahahahahahahahahahahahahahhahah
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha
hahahahahahahhahahahahahahahahaha!

Hide and Seek osvajajo svet :P

2008-03-09T03:50:00.000-07:00

Ok, če že ne svet pa Evropo:)

Včeraj smo bili na mednarodnem tekmovanju v Lignanu (Italija) in
osvojili drugo mesto ter s tem prislužili 350€!

Da malo obnovimo naše dosežke s to koreografijo:

državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih - 1. mesto
evropsko prvenstvo v Beogradu - 2. mesto
svetovno prvenstvo v Riesi - 4. mesto
mednarodno tekmovanje Lignano - 2. mesto

Smo bli kr pridni a ne?! :D Seveda nam brez našega trenerja / koreografa /
učitelja / prijatelja Blaža Godca ne bi nikol uspelo, zatorej se
mu iz srca zahvaljujemo!

Slikce še pridejo!

Vrni se..

2008-02-16T03:00:00.000-08:00

Sedim na postelji. V moji sobi polno ljudi, nekateri obrazi so znani drugi ne. Iz te množice počasi zaznavam še kako znan obraz. Kar naekrat stojiš pred mano Ti. Skoraj sem že pozabila poteze tvojega obraza, razsežnosti tvojega nasmeha. "Zdaj bo vse v redu. Zdaj sem tukaj, pri tebi." Besede na katere sem tako dolgo čakala. Od veselja zajočem. Ne morem verjeti. Tisti trenutek verjamem, da če si nekaj močno želiš, se uresniči. Objameš me, sediva na postelji, okrog naju še vedno polno ljudi. Tvoji dotiki so tako poznani, domači, topli. Joj koliko časa sem čakala na to, da se vrneš in sedaj si končno tu. Občutki, ki jih doživljam so neopisljivi. Srečna in zadovoljna sem. Zaljubljena sem. Sem že pozabila kakšen občutek je to. Ti si mi pomagal, da sem se spomnila.
V sobo vstopi nekdo, ki nekaj hoče od mene. Nekaj me sprašuje in zdi se mi krivično, da naju mora ravno zdaj zmotit. Držim te za roko, na tvojem obrazu še vedno tisti nasmešek. In v trenutku sem vedela, da je konec. Da moraš iti. Da sem te izgubila za vedno.

V tem trenutku se zbudim. Povšter premočen od solz. Ob spoznanju, da sem jokala tako v sanjah kot v resnici, mi poči srce. Vse želje, upanje , hrepenenje so ujeti v zadnjih solzah, ki mi drsijo po licih. In ko umrejo na mehki tkanini se zavem, da je umrlo tudi vse ostalo. Vem, da Te nikoli več ne bo nazaj.

(ne maram naslovov; pretvarjajte se da ga ni)

2008-02-14T15:45:00.000-08:00

" Last night love entered my dreams... and then it was morning."

Tako sporočilce človek dobi v Baci bonbončku. Go figure...

Off topic:
Za vse pizdune, ki se hranijo z mojo krvjo in lažmi in s tem dokazujejo sebi,
da so ne vem kaj, pa samo ena gesta:

Just so you know

2008-01-24T14:26:00.000-08:00

Prov sm se odločila...

Odločitve

2008-01-06T13:59:00.000-08:00

Kako jih sprejmeš? Pa ne mislim tistih ta majhnih, ta fletnih kot na primer a bi šla na pijačo ali v kino?
Mislim tiste ta velike, ki ti stojijo na ramah in prav veselo skačejo ter pritiskajo nate; odloči se, odloči se, odloči se...Tiste, ki precej vplivajo na tvoje in tudi na življenje drugih. Kako čim manj prizadeti sebe in ostale vpletene. Bi ljudje razumeli, bi me obsojali, konec koncev pa je moje življenje in se tukaj ne bi smela ozirati na druge. Pa še vedno... Obstaja kje kakšna velika noga, ki te brcne v rit in reče, daj končno nekaj naredi kar si ti želiš. Če čutim, da je to prava odločitev potem že mora biti. Kaj pa če se premisliš? Si lahko? Greš lahko nazaj?
Prav nič mi niso všeč, naj si najdejo druga ramena in tam skačejo! Odšle pa bodo samo tako, da jih širokih rok sprejmem.

Ha v svojih razmišljanjih si vedno postavljam neka vprašanja in v isti sapi odgovarjam nanje. Treba se bo odločiti in tud kaj naredit! Damn it..

Vesele praznike!

2007-12-21T07:32:00.001-08:00

Danes sem odpisala izpit iz predmeta, ki mi ni glih najbolj povšeči. In mislim, da se mi ne bo treba več ukvarjat z njim:)

Tako, da veselo "stopam" praznikom naproti začenši danes z samostojnim koncertom mojih SunBite-kov :P v Postojni! Žur! :D

Lepo praznujte tudi vi!

Koncert Eve Černe z gosti

2007-12-08T05:43:00.000-08:00

V nedeljo, 9.12 2..2007, se prav jutr, ob 18. uri, bo v Hali komunalnega centra koncert Eve Černe z gosti: Nuša Derenda, Rok Kosmač, Boštjan Grabnar, Neža in Bine Drobnič, plesalke plesne šole Urška, Špela in Matej Kralj, Baby Dolls.

Tukej so našteti le nekatei Evini uspehi

zmaga na »bitki talentov« 2006
superfinalistka EME 2007
zmaga na Slovenski popevki 2007 (izboru občinstva)

Na koncertu bomo Evo spremljale tudi plesalke (po ta novem) plesnega kluba Urška.
Vljudno vabljeni!

Po moje po prov lep večer!

We're back:)

2007-11-26T03:06:00.000-08:00

No končno sem nadoknadila izgubljen spanec, premikam se sicer malo težje, a kmalu bo življenje steklo po ustaljenih tirih:)
no rezultati letošnjega svetovnega prvenstva so kr lušni:)

Hide and seek smo dosegl 4. mesto, kar je lušno fajn, ampak bi blo lahko bolš:)
Maja Sonc je letos postala že drugič svetovna prvakinja!
Mala članska skupina Štirje letni časa pa so dosegle 4. mesto.

V finalu med člani smo bili edini Slovenci iz (za zdaj še) plesnega kluba Miki.

Dream team!

Seksi kostumčki :P

Svetovno prvenstvo Riesa 2007

2007-11-19T07:35:00.000-08:00

No ker smo bili državni prvaki in 2. na evropskem prvenstvu je zdaj čas da razturamo še na svetovnem.
Štartamo v sredo 21.11., prvo tekmo imamo v petek, v soboto pa nas čakata polfinale in finale. Prosim da držite pesti!

Evropsko prvenstvo v Beogradu 2007.

Zdej smo precej boljši in v precej lepših kostumih:D

2007-11-10T11:57:00.000-08:00

I used to run
I used to hide from love
But now, I'm satisfied
'Cause I showed me
That love could be
So good, so real and oh so right
So many things I used to let get in my way
Now I open up my arms and say hey...

Lovin me
It's all I wanna do
For the rest of my life
This feels so right I'm
Lovin me
It's all I wanna do
For the rest of my days

An open book, an open door
That's what I am and I thank me for
The heart I give that's sensitive
I'm all I need and I'm so much more
I used to fill each hour of each single day
Now I slow it down enough to say hey hey

(prirejeno po Kristin W.)

Looky what I found

2007-10-27T12:45:00.000-07:00

V zaprašenih delih mojega računalnika se je našla tale slikca mene z dokaj prešernim nasmehom in hecnim pogledom:) Love the hair girl! :P hihi

Let's dance!

2007-10-16T05:18:00.000-07:00

Singing bird

To my little Schmu Schmu

2007-10-08T06:12:00.000-07:00

It is the distance
that makes life a little hard
two minds that once were close
now so many miles apart
I will not falter though
I'll hold on 'till you're home
safely back where you belong..

(ATB)

Love ya! **

So what else is new?

2007-09-21T07:05:00.000-07:00

I failed... like always

Smisel življenja?

2007-09-10T13:02:00.000-07:00

Sovražim, ko se življenje iz čistega dolgčasa, z vso silo vrže nate. S tako močjo,
da odnese ljudi, ki so ti blizu in te pusti samega sredi velikega kraterja. Ti pa se oziraš proti nebu, polnemu rok, ki ti želijo pomagati ven, pa jih ne moreš doseči. Začneš počasi plezati proti vrhu, kljubuješ bolečinam, stiskaš zobe... Tik pred vrhom zemlja postane nenavadno mehka, vse se udira, drsi. Pogledaš okoli sebe in opaziš, da si točno tam končal, kjer si začel. Ker si človek se najprej ozreš za rokami, probaš doseči, ne gre, nato plezaš... Začneš razmišljati, da bi bilo najpametneje malo počiti na dnu, mogoče poskusiti jutri ali pojutrišnjem ali...

Vse diši po jeseni

2007-09-03T12:16:00.000-07:00

Večina se pritožuje nad mrazom in si želi vročih dni in toplih večerov.
Res je, da je prekmalu, ampak name ima nek posebn vpliv. Ko daš nase mehak puli,
tople štumfke in greš ven, kjer je v zraku čutiti jesen in zimo. Vonj po pečenem kostanju, po vročem čaju, toplih objemih, nasmejanih obrazih in pričakovanju. Ta
vonj mi je zelo pri srcu in vedno mi privabi nasmeh na ustnice. Komaj čakam zimo:)

Quick report

2007-08-15T04:10:00.000-07:00

Nič novega se ne dogaja, poskušam čim več časa preživet za knjigam in kej pametnega ven potegnit, grem na kšno pijačko in razmišljam o prihodnosti, kaj vse bo treba spremenit, narest, odločitve sprejet in naredit tisti poglaviti korak, da bom tam kjer hočem biti. I will soon report back to you..

Slikce, slikce, slikce, slikce, slikce! ! !

2007-08-10T10:10:00.000-07:00

Ležerni:D

Optimistično na čoln

Malo manj optimistični s sončarico :)

Ja ću PIVO!

Donkey!

Jerčine mojstrovine: tatooji in sangrija. Jami!

Lost

Moj najljubši brat;)

Dost bo zaenkrat! :P

Spremembe, spremembe

2007-08-08T09:05:00.000-07:00

Naslov se ni več skladal z barvo mojega bloga,zato sem tudi le-tega spremenila v nekaj bolj prijaznega. Očitno se nekaj premika v meni, ne vem pa kaj. Pa ne ravno v tisto smer, kot bi blo trenutno najbolj pametno.

"Nov blog"

2007-08-07T06:30:00.001-07:00

A ni lep? Wiii meni je zelo všeč! Mal svetle barve ne škodi.
Pohvale in pritožbe sprejemam v komentarjih:)

Večerna razmišljanja

2007-08-06T13:31:00.000-07:00

Malce prepozno sem ugotovila, da sem do sedaj skoraj vedno pisala o ljudeh, ki so me na tak ali drugačen način prizadeli.. Preredko pa omenjam ljudi, ki so v mojem življenju že precej dolgo, na katere se vedno lahko zanesem, me ne obsojajo, me tolažijo, spravijo v dobro voljo, celo žrtvujejo zame, pozabim, da so polni malih modrosti in nasveti s katerimi mi želijo pomagati in mi lajšajo življenje. In mislim, da si tokrat zaslužijo več kot le to da jih omenim:

Kdo drug kot oči in mami: poznata me že od rojstva:) me prebereta kot odprto knjigo, vedno sta na voljo in pripravljena na pogovor, čeprav si včasih tega ne bi zaslužila..nepogrešljiva sta in težko opišem kako sem vama hvlažena !

Seveda pride na vrsto bruderin: Si brat, ki si ga vsaka sestra želi:) lahko skupaj žurava, jokava, filozofirava.. Sva ene posebne vrste tim. Upam, da bo tako tudi ostalo.

Tetka in njena družina: Magična družina, ponosna na vsakega člana, delujejo kot eden. Oviram, ki jim stojijo na poti, se smejijo v brk in jim ne popustijo niti za kanček. Občudujem vas! Moram omenit oba bratranca in obe sestrični posebej. Ker bolj čednih in zanimivih "otrok" še nisem srečala.:D Dvomim,da sem vam to že povedala.. Zelo vas imam rada in sem strašansko ponosna na vas!

Polona in Jan: Neuničljiv duo. Znata me brcnit v rit, ko to potrebujem.. In popolna družba na neštetih kofetkih in izletih v Portorož:)

Katarina: moja skala! :) brez tebe bi težko preživela določena obdobja. Vedno veš kaj reči. Tvoj odgovor ni nikoli "ne vem". Si zelo posebna oseba in v mojem srcu imaš svoj prostorček!

Mojca: nisem te videla že skoraj 2 meseca in neskončno te pogrešam. Moj mali pikee :)

Še nekdo, ki ga pa vseeno ne bom poimenovala: vedno mi daš tisto, kar v določenem trenutku potrebujem. Malo ljudi ima to "sposobnost".

Še precej je ljudi, ki so mi stali ob strani na poti do sem. In vsem sem iz srca hvaležna. Mogoče to ni ravno pravi način za take stvari, ampak začutila sem potrebo, da to napišem in objavim.

Ha! Ko prebiram ta post, ne morem verjeti, da se na trenutke še vedno počutim osamljeno. Res ne vem kaj mi je :D

Pa še enga mal slabše vidnega lupčka vsem!

(ja še vedno nimamo digitalca in to je vse kar moja kamerca zmore:D)

Pa smo doma

2007-07-25T05:15:00.000-07:00

Bili smo pa tukej

Blo je zlo lušno, vroče, sproščujoče, zabavno, pestro... Večinoma smo jedl, se sončl, namakal, plaval; naučila sm se pravilno(!) plavat kravl:) in sm zdej čist zagreta, da bom podrla ne vem ker svetovni rekord:P

Zdj smo pa doma, vsak dela svoje, js se bom počas začela učit... pa zlo potihem upam (tko, da mami ne sliš:P), da bi na hitr mal v Švico skočila. Bomo vidl, kok bomo pridni.

brez besed

2007-07-05T09:31:00.003-07:00

Sej vem,da zadnje čase sam filmčke gor popam, ampak to morte vidt!
Naravnost v srce segajoče!

KLIK

Človek je edina napaka narave

2007-06-27T09:41:00.000-07:00

Za vse nesrečne

2007-06-24T01:30:00.000-07:00

(mal glup video, ampak je pa lepa pesmca)

Kdor ne pleše ni Sloven'c

2007-06-17T04:24:00.000-07:00

V četrtek se je v Beogradu začelo evropsko prvenstvo v show plesih. In seveda kot državni prvaki smo se moral predstavit tudi Evropi:P
Slovenci smo bili oh in sploh uspešni in smo pobral največ kolajn in pokalov. No z našo skupino Hide and Seek pa smo osvojili kar 2. mesto v show formacijah med člani.

Mel smo se lušno fajn, bli smo precej utrujeni in sitni ampak se je definitivno splačal.

Hide & Seek

2007-06-13T12:36:00.001-07:00

Wiiiiii, to smo pa miiii

Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnn

2007-06-11T02:47:00.001-07:00

ponovna zmaga mikijevih starejših članic na državnem prvenstvu! ! ! ! Wup ti du!!
Ni kej velik za dodat, zmaga je bila več kot zaslužena:P
V sredo pa "letimo" v Beograd na evropsko prvenstvo!

(če se bo kšna slikca najdla jo prpopam)

Vprašanja

2007-06-07T10:38:00.000-07:00

Zakaj pustim, da ljudje hodjo po men, mi v faco govorijo eno, v mislih imajo drugo. Zakaj nikol ne upam nč rečt nazaj. Zakaj se ne znam postavt zase. In zakaj mi to počnejo ljudje, ki so mi najbližje, ki jih imam rada. A so sploh še kje pristni odnosi? A se to samo men dogaja? In zakaj si pustim, da mi pride do živga. A mogoče preveč zahtevam, pričakujem od ljudi? Kaj za hudiča ne delam prov?!

Popravek

2007-06-05T14:15:00.000-07:00

Zaradi premajhnega števila "udeležencev" jutri naša skupina s točko Satisfaction ne bo nastopala. Tko, da vam ni treba hodt:P

Zopet vas vabim

2007-06-03T02:16:00.000-07:00

Če vas zanima kakšen rastur :P bomo naredil na državnem prvenstvu vas vabim na generalko, ki bo v sredo, 6.6.2007, v telovadnici OŠ Frana Albrehta (če se ne motm, je to pač hala?:)).
Aha še uro.. zadeva se začne ob 19:30 in traja približno eno uro. Videli boste pa 4 hip hop formacije in 6 show formacij.
Definitivno bo velik za vidt, ni vstopnine, tko da le pridte pa zame navijejte:)

Dan po mojem okusu

2007-05-26T08:00:00.000-07:00

Vstala sem ob 10ih, nekaj pojedla, posesala stanovanje in pomila kopalnico. Pogledala del Moških zadev in se počasi odpravila na trening, kjer smo garali, švicali, probavali nove stvari. Nato sem prišla domov, dala gor musko in se eno uro sončila na balkonu. Sedaj razmišljam, da bo treba počas nekej pojest. Mmm kšne školjke bi:)
Pasal bi en žurerski večer ali pa mogoče v objemu nekoga pogledat kšn film. Najbrž ne bo ne eno ne drugo:)
Bo pa še lep dan!

bla bla bla

2007-05-17T12:50:00.000-07:00

Nimam pojma kako nej dajem naslov svojim postom, tko da je ta kr neki in se ne nanaša na vsebino.
Zadnje čase ugotavljam kolk sm se spremenila. Še kakšni 2 leti nazaj sem imela čist drugačne potrebe, prioritete. Kot sem napisala v "Moji zgodbi" je bila ljubezen nekaj najpomembnejšega v mojem življenju. Zdaj ljubezen, čeprav prave od lanskega leta še nisem doživela, in partnerstvo dojemam kot neko nujo. Ustreza mi, da živim tako kot meni paše. Počnem tiste stvari, ki me veselijo kadarkoli in kjerkoli hočem. Ni mi treba sporočati "okolici" kaj in zakaj počnem karkoli že počnem. Mogoče imam ta vtis, da je to potrebno, še od prejšnje zveze. Sistem, ki sem ga včasih mela se je že zdavnaj porušil. In mi ni hudo, ni se mi podrl svet, kot sem takrat mislila, da se bo. Počutim se osvobojeno. In ko je treba to delit z neko osebo se zdaj počutim omejeno.
Tega še nisem čisto dojela oziroma se mi ne zdi v redu...

Res zanimivo kam vse te življenje popelje, česa vsega te nauči in kje vedno najde nove ideje kako te lahko potre. Ne bom razmišljala, prepustila se bom toku in videla kam me bo odnesel...

Prekletstvo

2007-05-10T11:12:00.000-07:00

Lep topel večer, terasa, lučke, prijetna družba, narezki, svež mehek kruh, pršut, olive...
Četrtkov večer alias "Morsovi večeri", pomfri, majoneza, vložena paprika...
Družinska kosila: solatke, pečenke, pečen krompir, omakce...
Movie večeri: kokice, kokakola, smokiji, čips..

...palačinke s čokolado, sladoled, čokolada s keksom, bomboni, bel kruh, pire krompir, dunajski zrezek, velika obložena pica s kislo smetano, lazanja, makaroni s pinceto,...

Nekega dne se bom tolk najedla, da se bom razpočla in mi nikoli več ne bo treba skrbet in pazt...
Ko vas jebe proteinski napitki, fat burnerji in omega3 maščobe!
Hočm pomfri! ! !

Foto sešn :D

2007-04-29T11:49:00.000-07:00

2007-04-29T05:55:00.000-07:00

Hočem na morjeeeee! ! !

Odgovor

2007-04-21T09:14:00.000-07:00

na tetičin post. Malo pozn ampak vseeno.
Poslušam cd dua T.A.T.U. Najbrž ste vsaj slišal za njiju. Bil je najljubši cd moje bivše sošolke H. Na žalost je "postala" bivša sošolka že v gimnaziji. Odločila se je, da ne bo vztrajala na tem svetu. Punca je bila stara 16 let za hudiča! To je otrok! Takrat bi se morala zaljubljat, se nedolžno prepirat s starši, delat domače naloge itd.. ne pa razmišlat in se kasneje odločit za samomor! In za koji kurac bi na svet spravil človeka, ki se bo čez 15 let ubadal s stvarmi s katerim se niti slučajno ne bi smel! Boril z notranjimi dvomi, vprašanji o tem kako deluje ta zafukan svet in razmišljal kako preživet in na koncu ugotovaljal da ne morš, če nimaš v sebi dovolj moči. To moč ima le redko kdo in grem stavit, da se tudi on vpraša, če se splača.

Upam, da ne bom nikol tok sebična, da bi se odločila za otroka!

Draga H.! kjerkol že si, pogosto se spomnim nate pa čeprav nisva imeli ne vem kakšnega odnosa. Predvsem upam, da si na boljšem in kdaj pa kdaj pogledaš dol in se smejiš naši naivnosti!

18ka

2007-04-18T00:54:00.000-07:00

ring riiiing
"Prosim?"
"Babalaaaaa, a se gleš iglat?"

Kje so časi ko smo visel drug pri drugem, se igral v peskovniku,
kdaj kšno ušpičl... Zdj si pa že kr 18 let star. Pa kam to pelje:P
Žal nisem tok napredna in nimam skenerja, da bi napopala kšno slikco:/

Izak en kp enga vse najboljše! ! !

brez naslova

2007-04-07T15:26:00.000-07:00

Lebdim.
Med zemljo in nebom.
Mehkoba.
Prazen, a božanski občutek.
Plavam.
Polna čustev, a hkrati hladna.
Glasbe me dopolnjuje.
Popelje me v kraje, kjer sem srečna.
Sredi ničevosti se veselim, ljubim in sem ljubljena.
Varna, zaželjena.
Osovražena, zapuščena.
Mešanica čustev mi pove eno stvar...
da sem živa.
A nikogar s komer bi življenje delila.

(iz mojih beležk)

20ka

2007-04-04T05:21:00.000-07:00

Tetica je napopala moje slike izpred veeeeliko let. Kok smo bli še mejčkeni.

le kdo ne obožuje smetane

ko se slika, se obvezno pozira.

no pr dvajsetih pa zgledam približno takole: :D

Živjo živjo!

2007-04-03T01:53:00.000-07:00

Ne bom še pisala o določeni stvari, ki mi je polepšala življenje (safety reasons:)).Pišem samo zato, da se bo nevesel post o Mariotu premaknil malo niže.
Da še malo zafilozofiram. Za vse nesrečne duše tam zunaj, ki to berejo. Življenje je nekaj najlepšega. Večino časa te tepe, a pride en majhen trenutek, ko na vse to pozabiš in ta trenutek toliko bolj ceniš. Za vsakega, ki tepta našo Zemljico se najde en dolg in vroč sončni žarek poln življenske energije, veselja, ljubezni.. Samo pazite, da ga boste močno zagrabili in nikol spustili, ko bo prišel. Najbolj važno: NE OBUPAT!

Verjemite mi, življenje je lahko lepo!!!

En velik sončen objem vsem!

Barb

It never ends

2007-03-24T17:50:00.000-07:00

Tako kot že velikokrat sedim pred ekranom in se sprašujem zakaj. Zakaj se mi vedno, ko se že prikaže nek žarek, ravno ko ga hočem zagrabiti, izumzne? Očitno vseeno ne bom plesala pri Mariotu oz. v oddaji Spet doma, ker sem po mnenju stilistke previsoka in preobilna, da bi se lahko prikazala na televiziji. In Mario si nekaj takega seveda ne sme privoščit. Mogoče pripisujem prevelik pomen le-temu, ampak še vedno te potre, ko se ti nek napredek, želja po nečem drugem, razblini v sekundi. Ni jih zanimalo kako se gibljem, kakšno energijo oddajam, pomemben je le izgled pa četudi se samo praskam po riti na odru. Mario, po pravici povedano, ti si ena velika rit in jo lahko praskaš po mili volji.
A zakaj bi se ubadali s takimi malenkostmi. Kot vedno do sedaj, preživela vom. Gledala bom tvojo čudovito oddajo polno čudovitih ljudi, a navijala samo za moje soplesalke, ki ti bodo pokazale kaj pomeni bit dobra plesalka!

Novi čevlci

2007-03-19T11:23:00.000-07:00

Celemu svetu razglašam, da imam nove čevlje! Zakaj? Zato, ker je to stvar, ki se ne zgodi vsak dan/teden/mesec, ampak približno enkrat na leto:) Kupovanja čevljev se bolj bojim, kot pa frizerja. Nikoli nič ne najdem in vsa užaloščena zapustim trgovine. Danes pa, meni nič tebi nič, hodim po kranjskem "otoku" in zagledam prelepe čevlje s peto, spredaj okrogli, mehki, črne barve. Take kot sem si jih že dolgo želela. Pograbim čevelj letim na prvi stol, ki ga zagledam, pomerim in veselo zakričim! Plačam čevlje in pobegnem iz trgovine, da si ne bi kdo slučajno premislil in mi jih hotel vzeti:)
Zdaj pa je zelo priročno zapadel sneg, da jih ja še dolgo ne bom mogla nosit in se tako ne bomo kmalu obrabili:) (optimizem.press)

no need for words

2007-03-13T12:13:00.000-07:00

Zmaga!

2007-03-12T05:58:00.000-07:00

Ta vikend smo šli Mikijevci na mednarodno tekmo v Italijo.
Rezultati so naslednji:
Distortion v kategoriji jazz formacije starejši člani 1. mesto. --> To smo mi:)
On Broadway med jazz formacijami mladinci - 2. mesto
Don Juan med mladinskimi malimi skupinami - 2. mesto.

Wiiiii aplavz za MI, KI zmagujemo! :D

Spet doma

2007-03-07T07:54:00.000-08:00

Najbrž vsi poznate ali pa ste vsaj slišali za oddajo
Spet doma, katere voditelj in urednik je Mario Galunič.
Plesalke plesnega kluba Miki smo dobile priložnost nastopati v
oddaji, k je vsako nedeljo ob osmih zvečer. Nastopale bomo od
8. aprila pa do 6. maja. Vljudno vabljeni k ogledu:P

Harry Potter malo drugače

2007-03-01T09:03:00.000-08:00

Daniel Radcliffe v drami Equus.

Oh yeah! ! !

Reklama

2007-02-26T10:11:00.000-08:00

Moja draga prijateljica Polona se že nekaj časa ukvarja z risanjem in kreiranjem oblek.
V tej smeri bo tudi naslednje šolsko leto študirala na prestižni "univerzi" (če se temu tako reče) Marangoni v Londonu. Torej, če rabite kakšno idejo za obleko za maturnatski ples ali kakšno drugo svečano priložnost (ali za karkol) se lahko obrnete na njo:). Tukaj pa lahko preverite, da punca ni od muh.

Zanimivo

2007-02-12T11:32:00.000-08:00

kako ti lahko nasledn trenutek nekdo izpuli s

rce in ga z vso svojo težo

potepta! NIKOL VEČ! Jebite se
vsi kreteni, k me boste kadarkol s
pet prizadel!Niti podrazno me
niste vredni!

Zanimivo

2007-02-08T11:47:00.000-08:00

kako ti lahko najmanjša stvar polepša dan. Ko vidiš vse samo sivo in oblačno v naslednjem trenutku pa opaziš majhen žarek, ki ti razjasni obraz. Ta žarek pa ti lahko pričarajo samo ljudje, ki v sebi nosijo neko čarobnost. Vredno je živeti pa čeprav samo za občasne žarke!

Must see

2007-02-01T05:01:00.000-08:00

What's eating Gilbert Grape
Za nasmejat, za kšno solzico potočt, življenjski... za dušo:)

Vesela sem

2007-01-22T14:27:00.000-08:00

- da imam streho nad glavo in pogoje za "normalno" življenje
- da imam K.
- da se mi še uspe nasmejati
- da mi faks ne dela večjih problemov
- da imam veliko izkušenj pa čeprav slabih
- da obožujem ples in glasbo
- da obstajajo ljudje, ki jim nasmeh nikol ne izgine z ustnic (tetka.press;)
- da bom preživela

Žalostna sem

2007-01-22T14:16:00.001-08:00

Ker mi v tem trenutku nič ne gre tako kot si želim.
Ker v življenju ne bojo potekale stvari, tako kot bi jaz želela.
Ker me obkrožajo rastline. Ljudje, ki se ne obremenujejo, ki ne razmišljajo in govorijo same puhlice.
Ker nikol, pa če grem h stotim frizerjem, ne bom zadovoljna s svojimi lasmi/frizuro.
Ker kar naprej tarnam in jokam ne znam pa nič narediti glede tega.
Ker pišem blog samo takrat, ko sem žalostna in obremenjujem druge ljudi.
Ker mi nihče ne more pomagat.
Ker preveč razmišljam in poslušam žalostno musko.
Ker si želim več.
Ker me je vsak osebek moškega spola, ki sem ga v prejšnem letu spoznala, globoko razočaral.
Ker dvomim v ljubezen in njen obstoj.
Ker si ne dovolim pozabiti.
Ker sem se zredila.
Ker mislim, da si zaslužim več.
Ker vse kar si želim je biti ljubljena.
Ker rabim psihiatra pa nimam denarja.
Ker si želim, da pride nazaj.

Valentino Kanzyani

2007-01-16T10:05:00.000-08:00

Hja, zbiram prostovoljne prispevke, da bom šla lahko 20.1.2007 v Fun Factory, kjer bo plesišče tresel Valentino Kanzyani. Če ne veste kdo je to, vam je lahko žal.
Torej bodite radodarni in me razveselite.
Hvala!

Eragon

2007-01-08T09:58:00.000-08:00

Eragon = Gospodar prstanov + malo bolj kvaliteten Harry Potter :)
Simple as that. Ok zmajevka je cute.

Končno je nekdo napisal pesem o meni

2007-01-07T10:14:00.000-08:00

She never took the train alone
She hated being on her own
She always took me by the hands
And say she needs me
She never wanted love to fail
She always hoped that it was real
She'd look me in the eyes
and sayed believe me.
And then the night becomes the day
And there’s nothing left to say
If there's nothing left to say
Then something’s wrong.

.
.
.

(Reamonn - Tonight)

Moja zgodba

2007-01-04T05:43:00.000-08:00

Že kot otrok je bila moja največja želja ustvariti si družino, ljubiti in biti ljubljen. V glavo sem si zapičila "vzorec" mojih staršev. Spoznala sta se pri šestnajstih, bila skupaj 7 let, se pri 23ih poročila. Pri 24ih prvi otrok in pri 27ih drugi. To sem vzela, kot svoj načrt za prihodnost. Posvojila sem ga in bila prepričana, da ga bom uresničila.

Zgodilo se je v 1. letniku gimnazije. Prišla sem iz osnovne šole, polna "načrta", v iskanju velike ljubezni. Kdo bi si mislil, da se bo vsaj del dejansko uresničil. Poznala sva se že od prej, a sva bila takrat še "premlada". Začela se je moja prva velika ljubezen. Življenje takrat ne bi moglo biti lepše. Bil ja pravi zame. Imela sva veliko vzponov in padcev in vedno sem mislila, da naju je skupaj držala ljubezen. V začetku je bilo tako, kasneje žal ne več. Oba sva odraščala. Svoja najbolj "kritična" najstniška leta sva preživela v objemu drug drugega in ne tako, kot ostali najstniki. To nama je ustrezalo. Predvsem meni. Saj sem imela tisto po čemer sem najbolj hrepenela. Kmalu pa so stvari prešle v navado. Imela sva čudovite trenutke oz. obdobja, a se prehitro minila. Oba sva vedela (čeprav sem si jaz raje zatiskala oči), da stvar ne more trajati. Mesec po najini tretji obletici on zaključi najino zgodbo.

Občutki po tem so grozljivi. Čeprav sem v sebi vedela, da ne bi šlo naprej, sem si življenje brez njega težko predstavljala. Ob sebi sem imela prijatelje, ki mi hvala bogu niso obrnili hrbta, čeprav sem jih jaz zanemarjala ta tri leta. Zato sem jim neizmerno hvaležna.
Potem sva se še skozi celo leto občasno videvala. On je vmes zašel v neke težave (vsaj po mojem mnenju:) ), a je dal vse skozi. Drug drugemu sva stala ob strani. Lahko bi rekla, da sva postala dobra prijatelja. A jaz sem se zavedala, da bo to trajalo, samo dokler si on ne bo našel nove ljubezni.

In ta dan je prišel. Nisem imela druge možnosti, kot da končam najino poznanstvo. Vse kar sem z njim doživela bo treba spraviti v predalček in ga shraniti na zadnji del "police". A kaj ko je bil ob meni toliko časa. Vedno, ko sem v stiski ga želim poklicati, mu zlesti v objem. Brez njega se počutim osamljeno, zapuščeno. Včeraj sem dokončno zaključila najino zgodbo. Žal mi je... zelo mi je žal, a upam, da boš nekoč razumel. Mogoče se pa še srečava. Do takrat pa srečno!

Naslednje jutro

2007-01-01T07:08:00.001-08:00

je vedno megleno, zdolgočasno, brezvoljno in vse po starem. Če ti ga še začini neka oseba, ki je v tem trenutku ne moreš videti (a ti je nekoč pomenila cel svet) pa vseeno misel nanjo tiči v tvoji glavi, tako močno, da kar boli, je pa "nepopisljivo". Do sedaj sem imela že dva slaba začetka leta. Lani se je začelo na podoben način in je bilo celo leto vse prej kot pa meni namenjeno. Upam, da letos začetek ne bo imel vpliva, ker tokrat nimam več moči za vztrajanje.

Happy new year and stuff

2006-12-31T01:08:00.000-08:00

To leto mi ni bilo ravno namenjeno tako, da se že kar veselim novega.
Hmm edino kar je, da sem letos naredila maturo in bila sprejeta na faks in spoznala, da me
obkrožajo čudoviti ljudje, ki mi neizmerno veliko pomenijo in jih imam rada. Upam, da se
ta prijateljstva ne bomo kdaj razšla.
No v letu 2007 pa bi rada uspešno zaključila prvi letnik in mogoče kšno osebico za zravn met našla:P
Danes bom praznovala kar doma v dobri družbi zmešanih bab in njihovih partnerjev (za zmešane babe glej sliko spodaj:D). Super fantastično se bomo imeli!

Sreč'nga pa zdravga!

Emule

2006-12-21T02:10:00.000-08:00

mi dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela dela in tako dalje! Veselite se z mano:D

Zaljubljena?

2006-12-08T05:59:00.000-08:00

Odkar sem bila brezglavo zaljubljena je minilo že kar precej časa. Toliko, da se ne spomnim več občutka. Kaj je tisti glavni pokazatelj zaljubljenosti?:) No najbrž ni neke definicije, ampak še vedno bi rada nek približen opis, da vsaj približno vem kaj se dogaja z mano. Baje je zaljubljenost lepa, vesela... Jaz pa se ne počutim ravno veselo. Najbrž zato, ker je nesrečna:/
Kakšna pomoč bi prav prišla.

Dragi Miklavž!

2006-12-05T06:32:00.000-08:00

Ker sem bila letos ekstra pridna si zaslužim več daril.
želim si:

koš zdravja za mami,

kanček romantike in pameti mojemu predragemu očku,

bratcu veliko uspeha na glasbeni poti

meni pa toplo roko, ki me bo objela in obrisala solzo ko bo to potrebno.

Če je to preveč zate, prosi Božička naj ti pomaga.
Hvala!

Barbara