Nočne misli

Ura je 2:59. Že kar nekaj časa imam tukaj težave s spanjem. Parkrat v teh skoraj dveh mesecih smo ostali dalj časa pokonci in očitno se je moj bio ritem temu prilagodil. Ni mi všeč, ker ne moram zaspati pred četrto ali peto zjutraj in potem seveda ne vstajam ob devetih. Toplo mleko ali kakavček ne pomagata, štetje ovac me prehitro zmede, zmanjkalo mi je tem za sanjarjenje, nimam se kaj za živcirat. Zato mi misli preskakujejo sem in tja in iščejo svoje mesto, dokler se jih ne usmilim in jih zapišem.
Po navadi sem prelena, da bi se skobacala iz postelje, danes pa so me nemirni prsti premagali, kar boste lahko prebrali v naslednji objavi.

Upam, da tisti, ki me berete sladko spite v svojih domačih posteljah.