Potopis z zamikom

Ne vem zakaj sem po tolikem času začela potovati z mislimi na letošnje poletje. Spominjam se stvari in občutkov, ki jih takrat sploh nisem zaznala. Nisem se zavedala pomena podrobnosti, ki se mi zdaj rišejo pred očmi.

Najprej je bila le fantazija, postopoma je postajala želja nato se je stopnjevala v hrepenenje. S Kajo sva udarili po mizi in se lotili priprav. Dnevi so minevali, pričakovanje je bilo nevzdržno. Končno nastopi večer pred odhodom in polotevati so se mi začeli čudni občutki, dvomi. Kar naenkrat je vso tisto navdušenje izginilo. Vzroka ne vem.
Starši naju odložijo na letališču, se objamemo, poslovimo. S Kajo se pogledava v smislu kaj pa zdaj? Najlažje naju je pustiti na letališču pa naj se znajdiva sami:) Pomen tega potovanja je bil ravno v tem.
Vkrcanje na letalo, vedno glasnejši ropot motorjev, prestrašeno pogledam Kajo in v svoji roki začutim rahel stisk njene, jo pogledam ter se poskušam sprostit. Pred nama 31 dni neznanega. Strah me ni bilo. Nekako ne veš kaj pričakovati, težko kaj predvidiš zato tudi ne veš kaj se bo prepletalo v tebi.

12 ur premetavanja in letanja po letališčih. V spominu mi je najbolj ostalo najino pojanje po tekočem traku sredi letališč, pretvarjanje, da sva lutke, slikanje in ogromno smeha. V kotičku najinih možganov pa zavedanje, da se spuščava v lepo izkušnjo, ki bo na koncu prinesla samo stvari.

Boston; vrstne hišice, sendvič z vevericami v parku, 4.julij, komad Letting The Cable Sleep v Majinem stanovanju po 6ih urah raziskovanja, čarobnost Harvarda, sprehod ob reki, stanje na mostu čez prazno avtocesto, po zraku se širi John Lenonova Imagine. Imagine!
"Odkritje" velikosti in ponudbe v trgovinah. Singing beach. Podrgneš z nogami in le-ta zapoje. To se seveda samo škrbine vsega kar sva doživeli.


New York; wtf?! Občutek, da si mravljica, ki hoče čimprej priditi na željeno destinacijo. Sosed g. Empire State Building. Hot dog na premikajočih se "stojnicah". Apple store! Irish pub z dobrim pivom! Cenjenost rednih strank (posledice: dokaj velika stopnja alkoholiziranosti:P). Neuspeli vstop v gay club. Young Folks. Ogromne vrste, ki te naučijo potrpežljivosti. Ogormno novih, po svoje zanimivih ljudi. 0,5L Red Bulla. Prvo pravo doživetje slik v Metropolitan Museum of Art. Gigantske kokice in kokakola v kinu. Srečanje Neila Haskel-a. Zavedanje pomena Statue of Liberty. Sugar rush v parku, knjige šoping!

Miami; Wow! Vročina. Mivka, mivka, mivka. Lifeguard tower-ji:) We'll share the Canadian Club sendwich please. Vsakič je bila večja porcija (redne stranke as I said). Moja kokakola z originalno nalepko (to najbolj pogrešam:P). Italijanska restavracija z Hotel Costes musko. Počitnice v pravem pomenu besede. Usodni večer: baggy kavbojke, bela mikica, rjava kapa: "Hey, what's up?" Spet veliko še bolj zanimivh ljudi. Santa Barbare v hostlu. Spoznanje what's love supposed to feel like. Poljubi na plaži obsijani z luno:) Rampagin'! CVS Pharmacy. No more Ceaser salad! Pitcher. Neuspeli poskus vdiranja v hotelski bazen. Vročina! Victoria Secret. Apple store, again:) Afnanje v trgovini s čevlji. "Moja" pijača.

Srce trgajoči dan za slovo... Najbolj žalostna pot do letališča in domov.

Kakorkoli, najlepša izkušnja ever! En velik hvala leti Kaji, saj me je ona prepričala in brcala v rit, ko je blo treba po Ljubljani letat po raznih "opravilih" ******
Takoj ko zadanem na lotu, grem nazaj in vprašanje, če se vrnem:)