Oh življenje

Ostalo nama je še 17 dni. Pol leta sva planirali kaj bova počeli, si poskušali predstavljati, kakšno bo stanovanje, koliko in kakšne ljudi bova spoznali. Odhod od doma je bil težak, vendar odhod iz Ostrave ravno tako ne bo prijeten. Človek se navadi in kmalu nove, neznane stvari postanejo domače. Pogrešala bom pogled skozi okno na zasneženo cesto, par drevesc, avtobuse, ki vedno pridejo točno. Pogrešala bom ljudi, vzdušje in toplino, ki sva si jo z M. tukaj ustvarili. Težko je verjeti, da me eno leto nazaj izmenjava sploh ni zanimala.
Nedojemljivo je, da so minili že skoraj trije meseci. Čas res je krivičen.
Odhoda domov se veselim, čaka me ogromno novih stvari, a te trije meseci mi bodo za vedno ostali v spominu. Vedno, ko se bom spomnila za nazaj, bom nosila nasmeh na ustnicah.